Poznam direktorja in lastnika podjetja, ki ima ogromno fluktuacijo kadrov pa tudi absentizma, pa se mu to ne zdi nič nenavadnega. Pravi, da so vsi, ki jih zaposli “ene navadne razvajene mamine maze” in da ko on zahteva določeno disciplino, mnogi ne zdržijo in hitro odidejo. Naj dodam, da je direktor tiste sorte, ko ne sliši in ne posluša sodelavcev in da mora vedno vse biti po njegovo. Avtokrat pač.

Pri tem se (še) ni vprašal kakšne so posledice njegovega oblikovanja odnosa do zaposlenih. Niso zgolj v stroškovnem smislu, temveč tudi v tem, da kar je vložil v nekega zaposlenega, je ta investicija izgubljena, ko je dotični zaposleni zapustil podjetje.

Menim, da naj bi bilo ohranjanje dobrih delavcev na prioritetni listi vsakega podjetja, zlasti ker je dejansko dobrega in motiviranega delavca težko najti. Vsekakor pa odhajajo tudi zaposleni, ki so sicer zadovoljni s sedanjo službo, a so začutili morebiti drugačen klic po osebnem razvoju, kreativnosti, želijo se dokazati še na drugih področjih ali pa se odselijo v drugi kraj. Torej, zakaj zaposleni odhajajo?

1. Slabo počutje na delovnem mestu. Delodajalci premalo pozornosti posvečajo temu, da ustvarijo spodbudno delovno okolje, da zaposlene znajo motivirati in da so za svoje angažirano delo primerno nagrajeni.
2. Nezadovoljstvo s plačilom. Zaposleni pričakujejo določeno plačilo, ki pa se včasih ne sklada s plačno politiko podjetja. Vsi si želimo dobro zaslužiti.
3. Slabi medsebojni odnosi na delovnem mestu. Ko so sodelavci več skupaj v službi kot s svojimi najdražjimi doma, je nujno, da pride do večjih ali manjših nesoglasij, tako med sodelavci samimi, z nadrejenimi ali podrejenimi. Moja strokovna naloga je delovati točno na tem področju urejanja odnosov med zaposlenimi na vseh nivojih. Cilj: urejeni odnosi, večja produktivnost in pripadnost, dobro počutje zaposlenih in manjša izčrpanost.
4. Stanje podjetja je negotovo. Ko je podjetje v krizi, je zlasti pomembno kako komunicira vodstvo z zaposlenimi ter ali jim sporočajo dejansko stanje ali pa prikrojene resnice, ki lahko na daljši rok vodijo zaposlene v odpuščanje.
5. Stalnost zaposlitve. Mnogi delodajalci si ne upajo zaposliti novih kadrov za nedoločen čas, ker niso prepričani ali je novi zaposleni primeren in ali bo strošek njegovega dela vzdržen. Zato dobri kadri iščejo možnost stalne zaposlitve in s tem je povezana tudi povišana motivacija in odgovornost za izvršeno delo.

Predlagam, da ob odhodu zaposlenih iz vašega podjetja povprašate, kaj je bil dejanski vzrok. Morebiti bi bilo pametno ustvariti v podjetju dobre delovne pogoje, ugodno delovno klimo, ustrezne in primerne vodstvene metode in spoštljiv odnos med zaposlenimi. Ob vsem tem ne pozabiti na primerno plačilo in možnosti dodatnega nagrajevanja in stimuliranja zaposlenih.